Po večletni suši spet več podjetij po denar na borzo – a ne v Evropi

Na svetovnih borzah se je v prvi polovici leta nadaljevalo zatišje prvih javnih ponudb delnic (angl. initial public offering – IPO), a umirjanje carinskih tveganj, nekaj odmevnih borznih debijev v zadnjih dveh mesecih in poln koledar za preostanek leta dvigajo optimizem vlagateljev in podjetij, zlasti v sektorjih umetne inteligence in kriptovalut.

Obseg svetovnega trga IPO-jev je letos do 17. junija znašal 44,3 milijarde dolarjev (37,8 milijarde evrov), kar je dobrih devet odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki londonske borze LSEG, ki jih navaja Reuters.

Pri tem je največji padec obsega borznih debijev imela Evropa, kjer je bilo poslov za 5,8 milijarde dolarjev (slabih pet milijard evrov). To je 64 odstotkov manj kot v istem obdobju lani in pomeni približno 13 odstotkov svetovnega trga, saj se evropska podjetja pogosto odločajo za vstop na borzo v New Yorku, kjer si obetajo višja vrednotenja.

V ZDA se je obseg zmanjšal za 12 odstotkov, medtem ko se je v Aziji povečal za 28 odstotkov, še kažejo podatki. Kot piše ameriška borznoposredniška hiša Charles Schwab, je bilo v ZDA do sredine junija opravljenih 84 IPO-jev, prek katerih so podjetja zbrala okrog 13 milijard dolarjev – v obeh kategorijah je to najnižja raven po letu 2022. Po podatkih svetovalne družbe Ernst & Young so od 59 IPO-jev, izvedenih v ZDA v prvem četrtletju, več kot polovico izpeljala tuja podjetja.

Vlagatelji in ekonomisti čez lužo so pričakovali okrevanje trga IPO že v začetku leta, ko se je v Belo hišo vrnil predsednik Donald Trump. Toda zaradi njegove aprilske odločitve, da uvede visoke carine za mnoge trgovinske partnerice, je več podjetij preložilo svojo načrtovano prvo kotacijo, med njimi švedski ponudnik digitalnih plačilnih storitev Klarna.

V ospredju tehnologija

Ključno vlogo so letos igrala tehnološka podjetja, ki so v prvem četrtletju pomenila četrtino globalnih prvih izdaj delnic, po podatkih EY. V drugem četrtletju so tehnološke družbe izvedle nekatere najodmevnejše IPO-je: konec marca je na borzo v ZDA vstopil CoreWeave, ponudnik infrastrukture v oblaku za razvijanje umetne inteligence, maja in junija pa dve fintech podjetji, trgovalna platforma eToro in neobanka Chime.

CoreWeave je ob debiju zbral 1,5 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov), kar je podjetje ovrednotilo na okrog 23 milijard dolarjev, delnica pa je od konca marca zrasla za 300 odstotkov. Izraelski eToro je z IPO zbral 310 milijonov dolarjev (265 milijonov evrov) in bil ovrednoten na 5,4 milijarde dolarjev, a je njihova delnica po uvodnem skoku danes dobre tri odstotke pod gladino. Chime, ki je dosegel vrednotenje v višini 18,4 milijarde dolarjev in zbral 860 milijonov dolarjev, je na prvi dan trgovanja sicer pridobil 60 odstotkov, a je bila delnica ob koncu junija 10 odstotkov pod izhodiščem.

Junija je na borzo v ZDA uspešno vstopil tudi ponudnik stabilnih kriptokovancev Circle Internet Group, ki je z IPO zbral dobro milijardo dolarjev (850 milijonov evrov).

Živahno v Aziji

Rast trga prvih javnih ponudb delnic je medtem vidna v Aziji, predvsem na Kitajskem in v Indiji, ki sta bili v prvem četrtletju po podatkih EY zaslužni za 112 od skupno 291 prvih ponudb delnic. Maja je v Hongkongu na borzo vstopil največji svetovni proizvajalec baterij za električna vozila, kitajski CATL, ki je z največjo prvo javno ponudbo delnic letošnjega leta zbral dobre štiri milijarde dolarjev (3,4 milijarde evrov). Večino zbranega denarja bo velikan namenil gradnji tovarne baterij na Madžarskem, so dejali pri podjetju.

Kdo še čaka na pravi trenutek

Med najbolj pričakovanimi borznimi debiji v 2025 je švedska Klarna, ki ponuja storitev ‘kupi zdaj, plačaj pozneje’ (angl. buy now, pay later – BNPL) in je svoj napovedani IPO na ameriški borzi preložila v aprilu. Podjetje s tržno vrednostjo okrog 12 milijard dolarjev je v zadnjih letih prek sodelovanja z OpenAI v svoje storitve uvedlo umetno inteligenco, zmanjšalo delovno silo in povečalo prihodke ter lani poslovalo z dobičkom. Za zdaj ni znano, kdaj bo družba znova skušala izvesti IPO.

V tujih medijih je veliko špekulacij tudi o borznem debiju irsko-ameriškega podjetja s plačilnimi storitvami Stripe, čeprav podjetje ostaja v zasebni lasti in po besedah predsednika Johna Collinsa “nima kratkoročnih načrtov” za IPO, kot je dejal za CNBC. Februarja je družba z zasebno prodajo delnic dosegla tržno vrednost 91,5 milijarde dolarjev.

Pozornosti vlagateljev sta deležni tudi ameriška platforma za preprodajo koncertnih vstopnic StubHub in sporočilna aplikacija Discord. V začetku junija je po uspehu družbe Circle vlogo za IPO vložila tudi kriptomenjalnica Gemini, ki jo vodita Cameron in Tyler Winklevoss. Kriptopodjetja skušajo unovčiti ponovno zanimanje za bitcoin in druge kriptovalute, odkar je lani podporo sektorju obljubil predsednik Trump.

V Aziji bi medtem na hongkonško borzo rad vstopil kitajski spletni ponudnik hitre mode Shein. Ta je konec junija na borzo vložil osnutek prospekta za IPO in naj bi kmalu oddal tudi celotno vlogo. Za diskontnega trgovca je to že tretji poskus vstopa na borzo od leta 2022: najprej so februarja 2023 umaknili prošnjo za vstop na borzo v ZDA, kjer je bilo podjetje pod drobnogledom zaradi povezav s Kitajsko, kot razlog pa so navajali začetek rusko-ukrajinske vojne. Nato so skušali IPO izvesti v Londonu, kjer so dobili dovoljenje regulatorja, a se je nato podjetje v iskanju višjega vrednotenja usmerilo v Hongkong.

Na Hrvaškem gre na borzo Žito

Tudi v regiji se kaže večje zanimanje podjetij, da kapital poiščejo na borzah. V začetku junija je IPO na zagrebški borzi napovedala največja hrvaška živilska skupina Žito. Podjetje Marka Pipunića in Marijane Majić Pipunić, ki imata skupaj v lasti 97 odstotkov, načrtuje z vstopom na borzo zbrati med 120 in 140 milijonov evrov za financiranje več kot sto milijonov evrov težkega naložbenega cikla. Prek IPO bo vlagateljem na voljo najmanj 25 odstotkov in ena delnica podjetja.

Zbiranje ponudb se je začelo v petek, 27. junija, in bo trajalo do 9. julija, so sporočili iz podjetja. Posel bi pomenil največji zasebni IPO na hrvaških borzah.

To je za Hrvaško drugi IPO letos, po marčevskem borznem debiju gradbenega podjetja ING-GRAD, ki je zbral dobrih 60 milijonov evrov s prodajo 10-odstotnega deleža.

Rekord, nato suša

Trg IPO-jev je rekorden obseg dosegel leta 2021 na račun nizkih obrestnih mer in visokih ravni državnih naložb, pa tudi dejstva, da je zaradi začetka pandemije covida-19 več podjetij zamaknilo načrte za IPO v začetku leta 2020, spet druga so zaradi pandemije beležila rast in začela razmišljati o vstopu na borzo.

Število prvih javnih ponudb delnic se je takrat povečevalo tudi zaradi priljubljenosti tako imenovanih biankoček podjetij oziroma podjetij SPAC (angl. Special Purpose Acquisition Company), ki proces IPO uporabijo za zbiranje kapitala, s katerim nato kupijo neko zasebno podjetje, ki ne kotira na borzi. V času pandemije se je število takšnih podjetij podvojilo, cena njihovih delnic pa poskočila, a je zaradi visokih vrednotenj ob manku finančnih osnov ta mehurček kmalu počil, piše portal ameriške tehnološke borze Nasdaq.

V letih 2022, 2023 in 2024 je nato vladala suša na področju IPO-jev, ko so centralne banke zaradi visoke inflacije zvišale obrestne mere, negotovost pa so na trge vnašala geopolitična trenja, predvsem vojna v Ukrajini. Letos je makroekonomsko negotovost povzročala Trumpova carinska vojna, a se skupaj s padcem inflacije nižajo tudi obrestne mere centralnih bank, kar praviloma prinaša spodbudo gospodarski dejavnosti in naložbam.

Prve javne ponudbe delnic so lahko pokazatelj razpoloženja na trgih; upad aktivnosti namreč kaže na previdnost vlagateljev, rast aktivnosti pa na optimizem, pravijo analitiki pri Charles Schwab.